Obtožbe/6 - Matematika

V prejšnjem članku smo uporabili logiko, katera pa včasih ni dovolj objektivna. Ampak kamor ne pride logika, pride  matematika. Zato bomo v drugem delu uporabili le statistiko, ki nas bo pripeljala do zanimivih ugotovitev. Nemogočih, glede na vse obtožbe, zaradi katerih Moggi še danes prestaja svojo kazen.

alt

Zdaj že vemo, kdo naj bi bili, po mnenju preiskovalcev ter tožilcev, imetniki sim kartic, ki naj bi jih v Švici kupil in kasneje razdelil Luciano Moggi. Z izjemo Pairetta, Bergama ter Fabianija, so bili vsi ostali po poklicu sodniki, ki so redno sodili v 1. italijanski ligi (nekateri so bili celo mednarodni): De Santis, Racalbuto, Bertini, Paparesta, Pieri, Dattilo, Gabriele, Cassara ter Ambrosini (skratka, prav vsi sodniki, ki naj bi bili člani t.i. Cupole).

Vsak od nas ima rad statistiko, ki se le redkokdaj moti. Zato analizirajmo koliko točk so prinesli t.i. ''švicarski sodniki'' Juventusu ter ostalim ekipam.

Italijanski pokal

Polfinale: Cagliari-Inter 1-1 (Bertini); osmina finala: Inter-Bologna 3-1 (Cassara), Cagliari-Lazio 2-1 (Dattilo); Bologna-Inter 1-3 (Gabirile); četrtfinale: Milan-Udinese 3-2 (Gabriele).

V pokalu, torej, Juventusu ni sodil noben ''švicarski sodnik''. Na drugi strani vidimo 2 zmagi ter remi Interja in zmaga Milana: skoraj perfektno, za dva največja rivala Juventusa. Kje so prednosti za Juventus?

Prvenstvo: tekme Juventusa

7. krog Siena-Juventus 0-3 (Bertini), 9. krog Juventus-Chievo 3-0 (Pieri), 10. krog Reggina-Juventus 2-1 (Paparesta), 15. krog Bologna-Juventus 0-1 (Pieri), 16. krog Juventus-Milan 0-0 (Bertini), 19. krog Cagliari-Juventus 1-1 (Racalbuto), 23. krog Palermo-Juventus 1-0 (De Santis), 27. krog Roma-Juventus 1-2 (Racalbuto)

Nič posebnega za Juventus, ki izgubi kar dve tekmi (obe je zaznamovalo slabo sojenje; tekmo Reggina-Juventus (Paparesta) smo omenili že v enem od prejšnjih člankov). Začuda, nam noben ''švicarski sodnik'' ni bil dodeljen proti Interju in niti v zadnjih 11-ih krogih, ko se odloča o naslovu. Sistem pa tak.

Prvenstvo: tekme Milana

8. krog Milan-Atalanta 3-0 (Bertini), 10. krog Milan-Roma (Bertini), 11. krog Brescia-Milan 0-0 (Racalbuto), 12. krog Milan-Siena 2-1 (Bertini), 14. krog Parma-Milan 1-2 (Pieri), 21. krog Milan-Bologna 0-1 (De Santis), 22. krog Atalanta-Milan 1-4 (Bertini), 24. krog Reggina-Milan 0-1 (Cassara), 26. krog Inter-Milan 0-1 (De Santis), 27. krog Atalanta-Milan 1-2 (Bertini)

Skoraj popoln pohod Milana, glavni rival Juventusa za naslov: le en poraz in kar pet zmag na gostovanjih.

''Švicarski sodniki'' so v sezoni 2004/2005 odsodili skupaj 79 tekem. Poglejmo si povprečje točk štirih največjih italijanskih ekip (od katerih so tri zasedle prva tri mesta - Roma je bila le osma) s ''švicarskimi sodniki'', ter ga primerjajmo s povprečjem vseh točk v prvenstvu:

Milan 2,08 (povprečje v prvenstvu 2,07), Inter 1,9 (povprečje v prvenstvu 1,89), Roma 1,42 (povprečje v prvenstvu 1,18), Juventus 1,88 (povprečje v prvenstvu 2,26).

Šok! Z osmimi sodniki, kateri naj bi bili člani Moggijeva sistema, so vse ekipe pridobile, glede na celotne točke v prvenstvu. Edina ekipa, ki je izgubila, je prav Juventus: in to kar -17%.

Poglejmo zdaj povprečje točk Juventusa vseh sodnikov v sezoni 2004/2005 (v okrepljenem tekstu so ''švicarski sodniki''):
Trefoloni: 3 točke (na 4 tekmah), Dondarini: 3 (2), Pieri: 3 (2), Banti: 3 (1), Collina: 2,6 (5), Farina: 2,5 (4), Rodomonti: 2,33 (3), Messina: 2,25 (4), Paparesta: 2 (3), Racalburo: 2 (2), Bertini: 1,66 (3), De Santis: 1,4 (5).

Neverjetno, ampak resnično. Sodniki, katerim naj bi Moggi razdelil švicarske sim kartice, so vsi na zadnjih mestih na tej posebni lestvici (z izjemo Perija, ki pa je Juventusu sodil le dve tekmi). Vodja sodnikov in glavni obtoženec med sodniki, De Santis, pa je celo na zadnjem mestu. Neverjetno, kakšna Cupola!

Ampak presenečenj ne manjka: od osmih obtoženih sodnikov, ne Cassara in ne Gabriele, nista sodila Juventusa v sezoni 2004/2005 in niti v sezoni 2005/2006 in sta bila po pritožbenem postopku tudi oproščena. Da bi imeli še bolj zanesljivo statistiko pa si poglejmo statistiko obeh sezon, namesto samo ene (čeprav sezone 2005/2006 niso raziskovali, vendar so nam vseeno vzeli zasluženo osvojen naslov):
Povprečje točk ''švicarskih sodnikov'': 2,11; povprečje točk ''poštenih sodnikov'': 2,50; skupno povprečje točk: 2,32

Ponovno je matematika jasna. Tudi v obsežnejšem obdobju – in torej bolj zanesljivem – Juventus ne le, da ne pridobi ničesar s ''prijateljskimi'' sodniki, ampak ponovno izgubi (-9%). Nasprotno od sodnikov ''brez sim kartice'', s katerim smo osvojili 7,8% točk več od povprečja!

Vendar to ni vse. V sezoni 2004/2005 je Juventus ekipa, ki je najmanjkrat igrala z 11imi igralci proti 10imi: le dvakrat.

Vsak z zdravim razumom, ob takšni statistiki, postane skeptičen. Tako kot mi, ki se še danes sprašujemo kaj je v resnici sploh bila ta Cupola in ali je sploh obstajala? Kakšne koristi je imel Juventus od nje in kdo je bil dejansko član le-te?

Juventus je zmeraj kradel / če ne vedno, vsaj v času Moggija / če Moggi ni kradel, je vsaj poskušal / če ni poskušal, je vsaj telefoniral / če ni telefoniral samo on, je bil vsaj ton govora drugačen / če je bil ton govora isti, je Moggi vsaj zmagoval / skratka, Juventus je kradel. ''Bilo je vsem pred očmi'', nam govorijo že pet let, vendar še vedno ne vemo kaj. Buffon, Zebina, Thuram, Cannavaro, Zambrotta, Camoranesi, Vieira, Emerson, Nedved, Trezeguet, Ibrahimović in 86 osvojenih točk: to je bilo pred očmi vsakega od nas. Vsakega z zdravim razumom. To je bila edina prava Cupola, s katero je Juventus premagoval tekmece…na igrišču.

In s tem tudi zaključujemo našo reportažo o aferi (vsaj kar se Juventusa tiče). Calciopoli, Farsopoli, Moggiopoli, Morattopoli ali Aurichiopoli, presodite sami.
Zahvaljujem se tudi Emiliu Cambiaghiju (ju29ro) za pomoč pri statistiki.