Povratek »stare dame« na vrh italijanskega nogometa

Letošnja sezona v italijanskem prvenstvu bo v srcu slehernega Juventusovega navijača zagotovo našla posebno mesto. »Stara dama« se je veličastno vrnila na vrh italijanskega nogometa, mi pa vam v tem članku ponujamo podroben pregled belo-črne šampionske poti.

Campioni d'Italia

Gradnja šampionske sezone se je julija 2011 začela v Bardonecchiji nad Torinom, kjer je Antonio Conte s sodelavci začel poletne priprave, nadaljeval pa jih je v ZDA, kjer je svoje varovance mučil v nečloveških pogojih. Temperatura je narasla tudi prek 40°C, nogometaši Juventusa pa so tudi v takšnih pogojih izboljševali svojo fizično pripravljenost in polagali temelje za celotno sezono. Pod vročim ameriškim soncem je Conte spoznal, da je pred njim nepozabna sezona, niti sanjalo pa se mu ni, kako zelo uspešna bo. Spoznal je tudi, da se stvari spreminjajo. Vsi v klubu so želeli za seboj pustiti grenke spomine na veliko škodo, ki jo je vse prej kot upravičeno  Juventus utrpel po letu 2006, na igranje v Serie B, na neprijetne poraze in na zadnji dve sezoni, ki ju je razglašena »stara dama« zaključila le na sedmem mestu. Juve je poleti 2011 spet postajal JUVE, s prihodom septembra pa je napočil čas za nepozabno otvoritev prelepega novega stadiona. »Znamo se veseliti, znamo trpeti, znamo stisniti zobe in znamo zmagovati,« je na otvoritvi ponosno dejal Andrea Agnelli in dodal: »Zmagovanje je bila vedno naša navada. In to je prelepa navada!« Te besede so globoko v srce segle vsem navijačem, predvsem pa nogometašem Juventusa, ki so jih poslušali neposredno na prizorišču in so v tistih trenutkih dokončno spoznali dres kakšnega kluba imajo čast nositi.

Paolo De Ceglie

Toda s predstavami, ki so sledile, so nogometaši dokazali, da si ta dres popolnoma zaslužijo. Prikazali so veličasten, spektakularen in učinkovit nogomet, ki smo ga gledali z veseljem in ponosom in iz dneva v dan nestrpno čakali na novo Juventusovo tekmo. Pred začetkom sezone Juventus še zdaleč ni bil favorit, belo-črni nogometaši pa so se požvižgali na napovedi »strokovnjakov« in dokazali, da se ljudje v svojih mnenjih in napovedih velikokrat motimo in delamo napake. Toda nogometaši Juventusa jih niso delali. Ni jih delal niti Antonio Conte, ki je pred letom dni v svoje varstvo dobil nebrušen diamant in ga začel oblikovati, pri tem pa vso svojo pozornost namenil kolektivnemu napredku.

Campioni d'Italia

Svoje nogometaše je Conte naučil, da je napad najboljša obramba. Z napadalno igro od prve do zadnje minute letošnjega prvenstva je Juve postal ekipa z daleč najmanjšim številom prejetih zadetkov. Nasprotniki so ob prihodu na igrišče ob pogledu na belo-črne bojevnike lahko le sklonili glave, če pa so jih želeli ponovno dvigniti, je bilo to največkrat že prepozno. Nogometaši so trenerja vzeli za svojega. Poslušali in upoštevali so ga v najtežjih trenutkih, ko jih je v neznosnih pogojih mučil na kondicijskih pripravah, ko jim je med tekmami dajal nasvete in spreminjal igralne položaje, pa tudi v tako lepih trenutkih, kot so bili nedeljski v Trstu. In zaradi tega so postali nepremagljivi. Dosegli so nepričakovan in nepozaben uspeh, ob tem pa kot za šalo dosegli nekaj novih klubskih in italijanskih rekordov. Navijačem so povrnili ponos, navdušenje in pripadnost klubu. Podarili so nam najlepše možno darilo, 30. scudetto osvojen na igrišču. Predvsem pa so iz tekme v tekmo v svet pošiljali jasne signale, da se Juventus vrača na mesta, ki mu pripadajo. »Stara dama« se je vrnila na vrh italijanskega nogometa. In prepričani ste lahko, da je to le njen prvi korak.

30

Pregled šampionske sezone

September

Antonio Conte in njegovi varovanci so svojo šampionsko pot začeli 11. septembra, ko so na popolnoma novem Juventusovem stadionu še pod vtisom veličastne otvoritvene slovesnosti, gostili Parmo in jo suvereno premagali kar s 4:1. Stephan Lichtsteiner se je ob svojem uradnem debiju v zgodovino kluba vpisal kot strelec prvega zadetka na novem stadionu, ob izjemni predstavi Pirla pa so Parmino mrežo načeli tudi Pepe, Vidal in Marchisio. Teden dni kasneje je sledilo gostovanje v Sieni, ki jo je le nekaj mesecev pred tem v Serie A vrnil Antonio Conte, ki pa ob svojem povratku ni pokazal nobene milosti – Juve je zmagal z 1:0, v drugem polčasu je edini zadetek dosegel Alessandro Matri. Po uvodnih zmagah je Juventus v septembru nanizal še dva neodločena rezultata. Na domači tekmi proti Bologni je za zgodnje vodstvo poskrbel Mirko Vučinić, ki pa je bil kasneje izključen in gostje so se lahko pohvalili, da so z novega Juventusovega stadiona prvi odšli neporaženi. Enak rezultat je Juve dosegel tudi na zahtevnem gostovanju v Cataniji, kjer je za točko z izenačujočim zadetkom poskrbel Miloš Krasić.

Oktober

Drugi jesenski mesec se je začel z domačo tekmo proti branilcu naslova, ki je v Torinu doživel pravo lekcijo modernega nogometa. Na krilih glasnih navijačev je tekmo proti Milanu z dvema zadetkoma v zaključku tekme odločil Claudio Marchisio in poskrbel še za dodaten dvig navdušenja po odličnem začetku sezone. Po reprezentančnem premoru je Juventus na gostovanju pri Chievu remiziral brez doseženih zadetkov, nato pa na domači tekmi proti Genoi niti dvakratno vodstvo (oba zadetka je dosegel Alessandro Matri) ni zadostovalo za novo zmago, tekma se je končala z izidom 2:2. Vso jezo zaradi zapravljene zmage je le nekaj dni kasneje občutila Fiorentina, ki je po golih Leonarda Bonuccija in Alessandra Matrija iz Torina odšla z minimalnim porazom (1:2), ki pa bi bil ob boljši učinkovitosti lahko še precej višji. Podobno nemočno je ob koncu meseca oktobra deloval tudi milanski Inter, ki sta ga na San Siru potopila Mirko Vučinić in Claudio Marchisio, Juve pa je bil ob tem oškodovan tudi za očitno enajstmetrovko in izključitev modro-črnega vratarja.

November

Na prvo uradno preizkušnjo v novembru je bilo treba počakati kar dvajset dni, kajti tekma v Neaplju je bila preložena in odigrana ob koncu meseca. Prva novembrska tekma je bila tako domača proti Palermu, ki v Torinu ni imel nobenih možnosti. Končalo se je s 3:0, zadeli pa so Simone Pepe, Alessandro Matri in Claudio Marchisio. Povsem v nasprotju z začetkom pa je zaključek meseca novembra minil v znamenju dveh težkih gostovanj. Juve je najprej slavil v Rimu proti Laziu, ko je tekmo z edinim zadetkom odločil Simone Pepe, še težja preizkušnja pa je Contejevo moštvo čakala na zaostali tekmi v Neaplju. Belo-črni so takrat jasno dokazali, da za to ekipo predaja ne obstaja, kajti Napoli je kar dvakrat povedel z dvema zadetkoma razlike, kljub temu pa je Juventus z izjemno borbenostjo, željo in odločnostjo izid izenačil in tekma se je po zadetkih Alessandra Matrija, Marcela Estigarribie in Simoneja Pepeja končala z izidom 3:3.

December

Zadnji mesec leta 2011 se je za Juventus začel z domačima zmagama proti Ceseni in Novari. Oba bodoča drugoligaša sta v Torinu klonila z 0:2, v obeh primerih pa se je bilo treba za vse tri točke kar precej potruditi. Proti Ceseni sta zmago šele v zaključku tekme zagotovila Claudio Marchisio in Arturo Vidal, proti Novari pa je po zgodnjem vodstvu, za katerega je zadel Simone Pepe, tekmo dokončno odločil prvi zadetek Fabia Quagliarelle po hudi poškodbi. Poleg dveh domačih zmag je Juve v decembru nanizal še dva gostujoča remija. Proti Romi je v prestolnici hiter zadetek De Rossija izničil Giorgio Chiellini, z ubranjeno enajstmetrovko pa se je izkazal Gianluigi Buffon. Tik pred prazničnim obdobjem je Juve čakalo še gostovanje v Vidmu, kjer pa se mreži nista zatresli in moštvo Antonia Conteja je leto 2012 dočakalo na vrhu prvenstvene lestvice.

Januar

Po težkih zimskih pripravah v Dubaju je Juve prvo tekmo v letu 2012 odigral v Lecceju, rodnem kraju Antonia Conteja. Naporne kondicijske priprave na Arabskem polotoku so poskrbele za vse prej kot privlačno tekmo, ki pa jo je v korist Juventusa uspel odločiti Alessandro Matri. Na prvi domači tekmi v tem koledarskem letu niti zgodnji zadetek Mirka Vučinića proti Cagliariju ni bil dovolj za zmago, Juve pa si je prestižni naslov zimskega prvaka priboril v Bergamu, kjer je po golih Stephana Lichtsteinerja in Emanueleja Giaccherinija z 2:0 padla Atalanta. Na četrtfinalni tekmi italijanskega pokala proti Romi je prvič na novem stadionu zablestel Alessandro Del Piero, ki je bil v 30. minuti strelec mojstrskega zadetka, ki je belo-črnim na široko odprl vrata polfinala. Že prej je za zgodnje vodstvo zadel Emanuele Giaccherini, končni izid 3:0 pa je z avtogolom postavil Simon Kjær. Tudi zadnja januarska tekma je bila odigrana v Torinu, kjer je novi Juventusov stadion z odliko prestal tudi vremenske nevšečnosti, kajti kljub obilnemu sneženju je bila tekma z Udinesejem brez težav odigrana, dva zadetka Alessandra Matrija pa sta bila dovolj za novo pomembno zmago. Na zadnji januarski dan je bilo predvideno gostovanje v Parmi, ki pa je bilo zaradi sneženja preloženo.

Februar

V zimskem prestopnem roku so Juve okrepili Marco Borriello, Simone Padoin in Martin Caceres, ki so se zelo izkazali že na prvi polfinalni tekmi italijanskega pokala. Juventus je po zaslugi dveh zadetkov urugvajskega povratnika v Milanu zmagal z 2:1 in si pred marčevsko povratno tekmo priigral zelo lepo prednost. Že nekaj dni pred tem se je prva februarska ligaška tekma proti Sieni kljub očitni prevladi in tudi po zaslugi slabega sojenja končala brez doseženih zadetkov, enak rezultat pa je bil dosežen tudi na preloženem gostovanju v Parmi, ko je bil Juve prav tako močno oškodovan. Novo zmago je moštvo Antonia Conteja dočakalo na domači tekmi proti Cataniji, ki je že v uvodu tekme povedla, nato pa so preobrat zrežirali Andrea Pirlo z zadetkom iz prostega strela ter Giorgio Chiellini in Fabio Quagliarella. Ob koncu februarja je Juventus odšel še na gostovanje k Milanu, ki se je po zadetkih Nocerina in Alessandra Matrija končalo z delitvijo točk, rdeče-črni pa so od takrat naprej krivdo za vsak spodrsljaj začeli pripisovati nepriznanemu zadetku Muntarija. Ob tem pa so seveda pozabili, da je sodnik Tagliavento na tisti tekmi spregledal boksarska vložka Mexesa in Muntarija ter razveljavil popolnoma regularen zadetek Matrija.

Marec

Juve je bil v obdobju med koncem februarja in začetkom marca v manjši krizi. Igra ni stekla, nabralo pa se je tudi preveč neodločenih rezultatov in vse je kazalo, da se tehtnica v boju za naslov prvaka nagiba proti Milanu. Na domači tekmi proti Chievu je že v prvi polovici prvega polčasa za vodstvo zadel Paolo De Ceglie, nato pa belo-črnim ni uspelo dokončati svojega dela in četrt ure pred koncem tekme jih je z izenačenjem kaznoval Dramé. Z izidom 1:1 se je končala tudi zaostala tekma v Bologni, ki je bila prav tako preložena zaradi sneženja. Prek Di Vaia je Bologna dosegla vodilni zadetek, za Juve pa je v drugem polčasu izenačil Mirko Vučinić. Viden napredek v primerjavi s prejšnjimi tekmami je prineslo gostovanje v Genovi, kjer je Juve prikazal precej boljšo igro, toda znova ostal brez zaslužene zmage. Žogi je okvir vrat kar trikrat preprečil, da bi končala v mreži domačega vratarja, ob tem pa so Pepeju sodniki neupravičeno razveljavili še povsem regularen zadetek. Pred gostovanjem v Firencah je imel Juve že sedem točk zaostanka za vodilnim Milanom, takrat pa je v belo-črni sezoni prišlo do ključnega preobrata. Nemočna Fiorentina je bila popolnoma razbita, v Firencah so petardo odvrgli Mirko Vučinić, Arturo Vidal, Claudio Marchisio, Andrea Pirlo in Simone Padoin. Po navdušujoči zmagi v zibelki renesanse je v izjemnem vzdušju Juve prek Milana napredoval še v finale italijanskega pokala. Rdeče-črni so sicer izničili prednost »stare dame« s februarske prve polfinalne tekme, toda zadetka Alessandra Del Piera in Mirka Vučinića, ki je zadel v podaljšku, sta zasluženo napredovanje v finale zagotovila Juventusu. Izjemno vzdušje in zgovorna koreografija sta ob koncu marca navdušila še na tekmi z Interjem, ki je v Torinu po zadetkih Martina Caceresa in Alessandra Del Piera še enkrat spoznal, da se lovorike osvajajo na igrišču.

April

Prednost Milana pred prvo aprilsko tekmo je še vedno znašala lepih pet točk, toda Juventus je v tem obdobju šele začel stopnjevati svoj zmagoviti ritem. Prvega aprila Napoli v Torinu ni imel pravih možnosti, kajti po zadetkih Leonarda Bonuccija, Artura Vidala in Fabia Quagliarelle je v čudovitem vzdušju klonil kar z 0:3, prednost Milana pa se je po zaslugi posameznih spodrsljajev hitro začela topiti. Že manj kot teden dni kasneje je na velikonočno soboto Fiorentina šokirala San Siro, Juventusu pa ponudila lepo priložnost, da z zmago v Palermu ponovno skoči na vrh prvenstvene lestvice. »Stara dama« je na Siciliji z zanesljivo zmago, za katero sta v drugem polčasu poskrbela Leonardo Bonucci in Fabio Quagliarella, izkoristila darilo Amaurijevih vijoličastih in nadaljevala svoj zmagoviti pohod. Nova težka preizkušnja je bila na sporedu že nekaj dni kasneje, ko je v Torinu gostoval rimski Lazio. Za hitro vodstvo je s spektakularnim zadetkom poskrbel Simone Pepe, gostje iz prestolnice pa so kljub temu, da so bili v prvem delu popolnoma nadigrani, tik pred odmorom uspeli izenačiti. Obetal se je nervozen drugi polčas, novo pomembno zmago pa je z izjemnim zadetkom iz prostega strela priboril kapetan Alessandro Del Piero. Dvaindvajsetega aprila je Milanu na domačem igrišču znova spodrsnilo, kajti tekma z Bologno se je končala z izidom 1:1, Juventusu pa se je v večernem terminu ponujala lepa priložnost, da poviša svojo prednost. V Torinu je po Laziu gostovala še Roma in že po osmih minutah zaostajala za dva zadetka. Neustavljivemu Arturu Vidalu sta sledila še zadetka Andree Pirla in Claudia Marchisia, zmagovalec tekme pa v nobenem trenutku ni bil pod nikakršnim vprašajem. Velike tri točke prednosti je Juve zadržal tudi v zaostalem prvenstvenem krogu, ko je za minimalno zmago v Ceseni zadel Marco Borriello, povsem ob koncu belo-črnega aprila pa je sledil še poker na piemontskem derbiju v Novari, ko je dvakrat zadel Mirko Vučinić, preostala zadetka pa sta prispevala Marco Borriello in Arturo Vidal.

Maj

Izjemen niz osmih zaporednih zmag, med katerim je Juve prejel en sam zadetek, se je zaključil z domačo tekmo proti Lecceju. Kljub zgodnjemu vodstvu, za katerega je poskrbel Claudio Marchisio, belo-črnim ni uspelo zabiti še kakšnega zadetka, nekaj minut pred koncem srečanja pa si je prvič v karieri nekaj lahkomiselnosti privoščil Gigi Buffon in prvenstvo se je spet zdelo odprto. Toda odločeno je bilo že nekaj dni kasneje, ko je v nedeljo, 6. maja 2012 »stara dama« pod vodstvom Antonia Conteja v Trstu zanesljivo premagala Cagliari, ob tem pa izkoristila poraz Milana na mestnem derbiju in se povsem zasluženo že tridesetič v svoji bogati zgodovini okronala z nazivom najboljše ekipe v Italiji. Čudovita prvenstvena sezona se bo v nedeljo zaključila z domačo prvenstveno tekmo proti Atalanti, ki bo priložnost za veliko slavje, pa tudi za slovo od ene izmed največjih klubskih legend, dolgoletnega kapetana Alessandra Del Piera. Le teden dni zatem pa sledi še zadnja pomembna preizkušnja v tej sezoni – finale pokala proti Napoliju v Rimu.