Pregled igralcev na posoji ter solastništvu

Kot vsako leto, tudi letos nekateri mladi igralci Juventusa nabirajo izkušnje v drugih klubih oziroma ligah. Nekateri nastopajo uspešno, nekateri malo manj, ampak v primerjavi z zadnjimi leti lahko rečemo, da je mladinski pogon Juventusa, predvsem po zaslugi Fabia Paraticija ter njegovih kolegov, zelo napredoval. Poglejmo si skupaj, kako so se po slabi polovici sezone odrezali igralci, ki nabirajo dragocene minute v Serie A ter B.

alt

Sebastan Giovinco (26/01/1987); Parma, solastništvo
Nobena skrivnost ni, da gre Giovincu v letošnji sezoni pri Parmi, kjer je končno našel tako želeno kontinuiteto, odlično. Zasluge za to ima predvsem trener Calomba, kateri ga je, lani aprila, ko je prišel na klop Parme, postavil na mesto polšpice. Ampak popolna 'eksplozija' Giovinca se je zgodila šele letos, ko igra Parme temelji predvsem na protinapadih, v kateri dvojec Giovinco-Biabiany predstavljata največjo grožnjo nasprotnikovih vrat. 13 nastopov, sedem zadetkov in dve asistenci je njegov izkupiček do tega trenutka v prvenstvu (plus dva zadetka na prav toliko nastopih v pokalu ter tri nastope v članskem reprezentančnem dresu Italije).

Albin Ekdal (28/07/1989); Cagliari, solastništvo
Po pričakovanju je Ekdal na Siciliji zgolj rezerva, čeprav, resnici na ljubo, je verjetno vsak pričakoval, da bo po polovici sezone zbral nekaj več kot zgolj 8 nastopov. Vendar kljub temu Šved svoje priložnosti izkorišča maksimalno in je v zadnjih nekaj tednih dobil nekoliko višjo minutažo, predvsem po zaslugi odsotnosti nekaterih vezistov: kar je še eden od spodbudnih podatkov, kajti Ballardini ga je letos uporabil pravzaprav na vseh položajih vezne linije (tako ofenzivno krilo, kot tudi zadnji vezni).

Cristian Pasquato (20/07/1989); Lecce, posoja
Kljub temu, da je Pasquato zbral zgolj 9 nastopov, je nekajkrat uspel pustiti pečat na igrišču, čeprav zadetka še ni dosegel. Lecce ima mlado ekipo, Pasquato pa je za zdaj zgolj rezerva Murielu ter Cuadradu, ki sta se hitreje oziroma bolje vklopila v njihov sistem. Kljub temu, da si, tako kot vsak mladi nogometaš, želi igrati, v zimskem prestopnem roku naj ne bi zamenjal okolja, čeprav so zanimanje zanj izkazali nekateri klubi iz Serie B, kjer je lani blestel. Če ne bo presenečenj, torej, Pasquato ostaja pri rdečerumenih – v upanju, na nekoliko višjo minutažo.

Manuel Giandonato (10.10.1990); Lecce, posoja
Začetek Giandonata je bil sanjski, glede na to, da je že v prvem krogu debitiral od prve minute. Vendar tekmo proti Udineseju je Lecce doigral slabo in na začetku drugega polčasa je Giacomazzi, kapetan in eden od ''šefov'' Leccejeve slačilnice, zahteval od mladega in neizkušenega trenerja Di Francesca, da ga zamenja. Od takrat dalje Giandonato skorajda ni več igral (5 nastopov vsega skupaj, več ali manj ''drobtine'' v zadnjih minutah tekme), čeprav, resnici na ljubo, kadar je dobil priložnost, je ni znal izkoristiti.

Jorge Martinez (05/04/1983); Cesena, posoja
Lahko bi rekli, da Martinez nadaljuje svoj trend iz lanske sezone, katero so zaznamovale številne poškodbe. Tudi letos, z izjemo prvega meseca, ni zdržal dolgo in je zbral zgolj šest nastopov, na katerih pa ni niti spominjal na Martineza iz Catanije: seveda ni skrivnost, da je v tem letu in pol ''počitka'' pridobil nekaj odvečnih kilogramov.

Filippo Boniperti (27/09/1990); Ascoli, posoja
Za zdaj se je posel z Ascolijem izkazal za zelo slabega, kajti Boniperti je do zdaj zbral zgolj 8 nastopov (le enega od prve minute). Po slabih igrah na začetku sezone, je v zadnjih tednih pokazal nekaj več živahnosti, ampak kljub temu ostaja zgolj rezervist. Govori se o morebitnem odhodu iz Ascolija v eno od ekip v tretji ligi, kar bi zanj bilo verjetno najboljše.

Ciro Immobile (20/02/1990); Pescara, posoja
Verjetno je od vseh posojenih igralcev, prav Immobile tisti, ki nas je vse lepo presenetil. Odlične igre z Zemanovo Pescaro, s katero je na šestnajstih nastopih zbral neverjetnih enajst zadetkov (poleg tega so mu tri zadetke neupravičeno razveljavili). Čeprav je res, da Zemanovi napadalci, zaradi njegove ofenzivne igre, dosegajo že po pravilu nekoliko več zadetkov, je prav neverjetno videti, na kakšen način Immobile prihaja do zadetkov: v hitrosti, s preigravanjem, s škarjicami, z glavo, z levo nogo, z desno nogo. Skratka na tisoč in en način. Prihodnost je na njegovi strani, vendar bo moral še naprej trdo delat in v naslednji sezoni, če gre vse po sreči, nadaljevat z odličnimi predstavami tudi v Serie A.

Carlo Pinsoglio (16.03.1990); Pescara, posoja
Po lanski odlični sezoni v tretjeligašu Viareggiu, se Pinsoglio letos pri Pescari ni naigral. Do tega trenutka je zbral zgolj 5 nastopov, kateri so prišli v mesecu oktobra, po zaslugi poškodbe Ananie, prvega vratarja Pescare. Kljub temu je Pinsogllio obdržal mesto prvega vratarja v reprezentanci Italije do 21 let, za katero je odigral tri zelo pomembne tekme in dvakrat ohranil mrežo nedotaknjeno.

Riccardo Maniero (26/11/1987); Pescara, solastništvo
Maniero je nekoliko zaprt pri Pescari, kjer za zdaj zares odlično igra trio Insigne-Immobile-Sansovini. Kljub temu je uspel zbrati 8 nastopov in zadetek, vendar po odlični sezoni v Arezzu dve sezoni nazaj, se je od njega pričakovalo bistveno več.

Fausto Rossi (03/12/1990); Vicenza, solastništvo
Rossi je eden redkih igralcev, ki so v isti ekipo že drugo leto zapored. Po lanskoletnem odličnem drugem delu prvenstva (v prvem je bil namreč poškodovan), kjer je postal redni član prve enajsterice, smo si letos nadejali podobno nadaljevanje. Vendar tudi letos so mu poškodbe (na srečo nobena hujša) onemogočile redno igranje. Kljub temu je na osmih nastopih uspel zbrati tri asistence, kar niti ni tako slabo, prav tako pa je ostal redni član italijanske reprezentance do 21 let, za katero je začel vse štiri letošnje tekme in dosegel tudi prekrasen zadetek iz 35 metrov. Velja omeniti tudi to, da je Rossi pri mladinskih kategorijah Juventusa in na začetku lanske sezone pri Vicenzi, igral kot krilni igralec (verjetno se kdo spomni njegovih tekem proti Interju in Manchestru), v zadnjem letu pa, tako pri Vicenzi kot v reprezentanci, igra v vezi v sistemu 4-3-3, kar gre na roku tudi Juventusu. Kljub težavam s poškodbami njegov talent ni ostal neopazen in pri Stari dami si želijo, da v zimskem prestopnem roku zamenja klub z nekoliko večjim klubom, morda celo s katerim klubom v Serie A.

Raffaele Alcibiade (30/11/1989); Nocerina, posoja
Kljub temu, da je zbral pet nastopov, je številka kar presenetljiva za igralca, ki je še lani bil zgolj rezerva Gubbia v tretji ligi in kateri niti v Primaveri Juventusa ni bil redni član prve enajsterice. Vendar kljub temu je svojo minutažo izkoristil zelo slabo in ni ravno prepričal.

Niko Bianconi (10/10/1991); Vicenza, solastništvo
Pri Juventusu niso nikoli resneje računal nanj, kar se je videlo tudi lani, kjer v Primaveri skoraj ni dobil priložnosti. Tudi pri Vicenzi je zgleda tako, saj je letos zbral zgolj 45minut med člansko ekipo, v Primaveri Vicenze pa je zgolj rezerva nekaterim mlajšim igralcem.