Vzpon Emanuele Giaccherinija

Prihaja iz Talle, visok je dobrih 160cm in težak približno 60kg. Nekoč je to bila ovira, danes pa je njegova prednost. Zgodba Emanueleja Giaccherinija je prelepa, da je ne bi opisali.

alt

Napisali smo že, da včasih usodo neke osebe pišejo drugi, tako kot je bilo to v primeru Alessandra Matrija. Vendar pogosto je tako, da smo za svojo usodo krivi sami, glede na našo vztrajnost in talent.

Emanuele Giaccherini prihaja iz Talle, majhnega mesteca v provinci Arezza, ki ima približno 1.500 prebivalcev, kjer je začel svojo kariero pri Rassini, vendar se je hitro preselil v Biabbieno, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od Talle. Ko ga je njegov trener v Biabbieni prvič videl zaustaviti žogo, je dejal, da bo Emanuele nekoč zaigral v Serie A. In z leti je stadion v Casentinu, kjer je Biabbiena gostovala svoje tekme, že začel privabljat številne ljudi, ki so iz radovednosti  prihajali občudovat tega 'palčka', kako ponižuje svoje nasprotnike. Seveda pa so bili na tribunah prisotni tudi scouti večjih klubov tistega območja, torej Arezza ter Fiorentine. Pri Fiorentini niso bili prepričani vanj zaradi njegove strukture, medtem ko so pri Arezzu imeli svoje pogoje, med katere so spadali tudi rasni hormoni, katere bi moral Emanuele jemati v naslednjih letih. Oče je takoj zavrnil takšno metodo in Giaccherini je, kljub svojemu talentu, ostal v Biabbieni, ki sploh ni nastopala med profesionalci.

Giaccherini je bil v tistih letih verjetno največji talent Toskane. Dosegal je dvakrat več zadetkov kot Giampaolo Pazzini, ki je, preden se je preselil k Atalanti, igral za Margine Coperto. Emanuele je vedno delal tisto, kar je najbolje znal: preigraval nasprotnike in dosegal zadetke, tudi več kot 50 v eni sezoni. Vendar pri petnajstih letih, ko je v kategoriji Allievi (U-17), v samo prvi polovici sezone, dosegel neverjetnih 34 zadetkov, so mu po trku z nasprotnim vratarjem morali odstraniti vranico, brez katere je Giaccherini še danes. Po nekajmesečnem okrevanju se je vrnil prav na tekmi proti Falteroni, ki je takrat bil kot nekakšen mestni derbi. Giaccherini, čeprav še ne povsem pripravljen, je za zmago Biabbiene s 4-1 prispeval kar 3 zadetke.

Čez nekaj tednov je prišel velik trenutek. Biabbiena je takrat igrala v ligi 'Promozione' (7. italijanska liga) in je bila 6 krogov pred koncem na zadnjem mestu, 5 točk za predzadnjo uvrščeno ekipo. Skratka, praktično misija nemogoče za Biabbieno v boju za obstanek. Trener prve ekipe se je 6 krogov pred koncem odločil vpoklicati takrat Giaccherinija v prvo ekipo. Nihče ni vedel, kaj ima trener v mislih, kajti govorimo o 16-letnemu fantu z dobrim metrom in težkim približno 45 kilogramov, ki ga bodo spustili med 'prave' igralce (kajti 7. italijanska liga vseeno ni od muh). Biabbiena je izgubljala z 1-0 in nekaj minut pred koncem tekme se je začela pravljica Giaccherinija: dva zadetka in zmaga njegove ekipe. Na zadnjih tekmah je Casentino videl spektakel, ki ga verjetno nikoli več ne bo. Biabbiena je na zadnjih šestih tekmah vknjižila vseh 18 točk in obstala v ligi, glavni 'krivec' za to, pa je bil prav Emanuele Giaccherini, ki je dosegel 12 zadetkov na petih tekmah.

In medtem, ko so pri Arezzu ter Fiorentini spali, ga je v svoje vrste zvabila Cesena, ki ga je do sezone 2008/2009 posojala med nižjeligaše. Kako je šlo Giaccheriniju od takrat dalje, ni nobena skrivnost. V dveh sezonah je Ceseno pripeljal iz tretje v prvo ligo, kjer je za tem, tudi z njegovo pomočjo, osvojila odlično 15. mesto. Danes ni zgolj igralec Juventusa, ki odgovarja skeptikom, ki so ga kritizirali in obsojali. Danes je Giaccherini eden tistih igralcev, ki niso prišli v prvo italijansko ligo zgolj zaradi poznanstev ali odličnega agenta, ampak se je za to moral spotiti. Moral je rešiti Biabbieno v borbi za obstanek, moral je pripeljali Ceseno iz 3. v 1. ligo in tam tudi obstati. Ampak predvsem je zgled vsem mladim igralcem, ki kljub dobrim igram in nižji rasti, še vedno igrajo v nižjih ligah. Za njih je Emanuele Giaccherini edino upanje, da bodo kdaj uresničili svoje sanje.