Claudio Marchisio – bodoči kapetan

Pred nekaj tedni so v eni od oddaj Juventusovega klubskega televizijskega programa predvajali krajši posnetek tekme selekcij U8, kjer je nastopilo po 22 otrok – enajst jih je nosilo belo-črne drese, enajst pa modro-črne. Eden izmed njih, oblečen v belo-črno barvno kombinacijo, je sprejel žogo na sredini igrišča, jo popeljal proti golu nasprotnika, izmenjal dvojno podajo s soigralcem in nato neubranljivo zadel nasprotnikovo mrežo. Mlademu talentu je bilo ime Claudio Marchisio, podal mu je Paolo De Ceglie, nasprotnik pa je bil Inter.

Marchisio

Claudio Marchisio je bil star sedem let, ko je prvič oblekel dres Juventusa. Pisalo se je leto 1993. Takrat je v Torino prišel tudi Alessandro Del Piero, ki ga bo v prihodnosti prav Claudio nadomestil v vlogi kapetana »stare dame«. Mladi Claudio je v rani mladosti igral kot napadalec. Bil je spreten pri doseganju zadetkov, kar se mu pozna še danes, vseeno pa so se pri njegovih štirinajstih trenerji odločili, da ga pomaknejo na sredino igrišča. Na začetku je imel težave s prilagajanjem – še vedno se je rad udeleževal napadalnih akcij, trenerji so mu na treningih morali celo prepovedati, da bi stopil na nasprotnikovo polovico igrišča. Kljub temu pa se je ta odločitev hitro obrestovala. Marchisio je močno napredoval in z Juventusovo Primavero osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Fabio Capello ga je že v sezoni 2005/06 nekajkrat nagradil z vpoklicom v takrat izjemno uspešno člansko ekipo, prvo pravo priložnost pa mu je v sledeči sezoni v Serie B ponudil Didier Deschamps. Ko se je Juve vrnil med elito, je Marchisio izkušnje nabiral v Empoliju, kjer je tudi debitiral v Serie A, pri enaindvajsetih pa se je poleti leta 2008 dokončno vrnil v Torino.  

Marchisio

Od takrat je zgodba znana. Marchisio je za Juventus v Serie A odigral 96 tekem in dosegel 16 zadetkov. Svoj prvi zadetek v italijanskem pokalu je prispeval v četrtek, ko je prav po njegovi zaslugi Juventus izločil Bologno. Od leta 2008 do letošnjega avgusta je Marchisio konstantno napredoval korak za korakom, nato pa je sledila eksplozija, za katero je najbolj zaslužen Antonio Conte, ki je na plečih Marchisia, Vidala in Pirla zgradil vodilno ekipo letošnjega prvenstva. Juventusova vezna vrsta je vredna zlata, Claudio pa je s svojo izjemno uporabnostjo in prilagodljivostjo njen izjemno pomemben člen, kar je spoznal tudi italijanski selektor Prandelli. V tej sezoni je Marchisio eksplodiral tudi s strelskega vidika. Dosegel je že sedem zadetkov, trenutno je prvi strelec ekipe, le še gol pa ga loči od dosežka legendarnega Marca Tardellija, ki je v eni izmed sezon za Juventus kot igralec sredine igrišča dosegel osem golov. Njegov vzornik vseeno ostaja Steven Gerrard, prepričani pa smo lahko, da bo že kmalu napočil čas (če že ni), ko bodo številni mladi nogometaši sanjali o tem, da bi igrali kot Claudio Marchisio. Da bi igrali kot bodoči kapetan »stare dame«, kot mož, ki je zavrnil Inter in Milan z besedami: »Rajši sem član Juventusa. Tudi če tekme začenjam na klopi.«

Marchisio

Claudio Marchisio izstopa na nogometnem igrišču, v zasebnem življenju pa je miren, preprost in z nogami trdno na tleh. Leta 2008 se je poročil z nekdanjo tenisačico Roberto, kmalu zatem pa se jima je rodil prvorojenec Davide. Ime je dobil po Claudiovem prijatelju iz otroštva, ki je izgubil boj z zahrbtno boleznijo. Claudio in Roberta sta pred kratkim oznanila, da se bo družina kmalu še povečala, v vmesnem času pa se Juventusova osmica posveča tudi dobrodelnemu delu. Pred kratkim je Claudio v vlogi ambasadorja otroške bolnišnice Sant'Anna iz Torina nadomestil Pavla Nedveda, prav tej ustanovi pa bodo namenjena sredstva, zbrana s prodajo knjige v kateri je fotografsko zabeležena Marchisiova dosedanja kariera. Claudio svoj prosti čas najraje preživlja v družinskem krogu in morda je prav zato pred kratkim kupil hišo v Vinovu, ki je le nekaj minut oddaljena od Juventusovega centra za trening. V tem okolju so na Claudia vsi ponosni. Všeč jim je njegova preprostost in dostopnost, grdega pogleda ne nameni niti najbolj vztrajnim posameznikom, ki si želijo skupne fotografije ali avtograma. Skorajda vsako jutro si ob zajtrku v bližnji slaščičarni privošči skodelico kave, ob tem pa je vedno dostopen tudi novinarjem, ki dnevno spremljajo dogajanje v Juventusu. Spoštuje njihovo delo, vedno je pripravljen na pogovor, veliko pa o sebi pove tudi s tem, da se vsakič kar sam ponudi, da bo sogovornika »častil« s skodelico kave.